To gine sahaaji ɗii ko mettuɗi. Baasgol golle naatti e aadaaji, kanym e batte mum keewɗe bonnooje. Laamu ngu nattii nii haalde ɓamtaare faggudu.Jirbitagol ngol waɗii faayre mawde e fannuuji leydi ndi. Ɗum addanii laamu ngu wonde e yirbitere mawnde. Ustagol ɓeydagol doole faggudu aduna o, pigirgol e bonnugol jubbingol faggudu ndu; taw saabii ɗum ko laamuuji cakkiti ɗi, haa teeŋti laamu ngu ardinoo ɗum JM DORE, addii caɗeele mettuɗe e nguurndam heewɓe ginenaaɓe. Ndeke noon fotaani bettude hay gooto, nde pelle dawruyankooɓe, wonɓe to laamu, nde njiilotoo ɓe takki, ɗee caɗeele guuraaɗe e leydi ndi. E nder weeyo wooteeji lenyam-lenyemaagu baɗɗi sakket ɗi, haawnaaki laamu ngu danyii ko takki: ko yeeyooɓe fulɓe ngoni ɓeen. Ko ɗum najoore mawnde, so woniini ko gardiiɗo CNT, hannde o, deƴƴata fayde e haaluuji e golle nyaatuɗi faayde e yooyooɓe fulɓe. Ɓe nganndu-ɗaa, alaa bonannde mbaɗi so wonaa toŋtude poonɗantonooɗo laamu. Hannde o, halfinaaɓe dawrugol ngol e nder leydi ndi fof, nana ngulla ina luuka, faayde e bonnugol holaare laamuuji ngonɗi e jappere nde. E nder ɗuum ina ƴefta kuule kaɗooje bonnugol e pijirgol jeyiiji leyndi.Kono ko ɓuri heewde e laamu ngu ina majji caɗeele faggudu leydi ndi. Ko goonga, hay goota majjaani e dumaaji mettuɗi baayɗi ni, gooto fof na foti fooɗtude hakindaade, dadoo haa tiiɗa e waasde bonnude. Walla kadi, na annda, woon fotɓe ruttude e renndo ngo golle mumem, ɗe ngollaninoo leydi. Kono so tawii, laamu ngu ƴeftitii yimɓe ɓe nganndu-ɗaa wonnooɓe sabaabuuji nguykaaji e penaale hanki, woon ko feewaani ɗoon.Yimɓe anndaaɓe waayɓe no Mathurin bangoura, Fodé bangoura, Ibrahima keira, Kiridi bangoura, Alassane nabé ekn... E dow ɗuum en poti naamndaande, mate hakke na jogaa fewjan'de ɓeen famɗuɓe doole e ɗiin bonanndeeji baɗaaɗi? Walla kadi ɓee yeeyooɓe-soodtooɓe jeyiiji leydi, mate na njogii fotde e hakke nanngude ɓeen wiyeteeɓe ko wuyɓe? O goonga ɓuuyi juutde fof ma haalte: fulɓe yeeyooɓe ngonaa kaynum en ngoni sabaabu bonngol ngalu ngol, e renndo ngo, wonaa fulɓe yeeyooɓe ngoni bonnooɓe kaalisaaji leydi ndi, wonaa fulɓe ngoni wantirooɓe jeyiiji leydi ndi, wonaa fulɓe ngoni yeeytooɓe ngaluuji leydi faayde e pelle liggotooɓe leyɗeele goɗɗe. Haa e nyallunge alaa ɗo yeeyooɓe fulɓe tawaa ina njeeya dorog, walla e ɗeen golle bonɗe.Ciftoren, nde Dadis nanngi woon e julotooɓe dorog, hay jeeyoowo pullo gooto tawaaka heen. E ɓeen julotooɓe dorog tawa toon ko hohooɓe police, arme e to ɓeen ardiiɓe to laamu nannga. Kono ko ɓuri heewde ɓeen wonnooɓe sababuuji caɗeele nanɗo hannde. Ɓe danyii njeenaari ummoraade e Alfa konnde, kamɓe fof wonde takkaaɓe bonanndeeji.Kono e gite Alfaa konnde mo ganyngu mum e fulɓe ko ɓooyngu, ko ɓeen tan ngoni sirru caɗeele Gine fof. Taw noon, ko laamuuji e yimɓe mum,ngoni iwdi pirtagol jirbitagol renndo men.Kadi to waɗtan ko renndo Gine fof wuurata caɗeele. Waɗtude fenaande e woon yimɓe leydi,ko golle ɓooyde yimɓe lenyem-lenymeeɓe,hawri noon ko ɓuri heen heewde ko Malinkooɓe e ɓeen kadi njuppooɓe e kala fartaŋŋe danyal,no Kiridi Bangoura.Ko kamɓe kadi ngoni ronkuɓe danyde peeje jaltinooje Gine e caɗeele mum. Hannde o,halfinaaɓe dawrugol RPG, e gardagol Alfaa Konnde, na njaltina dalillaaji ɓooyɗi ɗi "trokiste"en e kitaale 60, bonɗo mawɗo o: ko yeeyoowo pulo.Kono ɗee nyiŋooje faayde ɓeen burɓe feɗɗitaade to faggu ,alaa fof to tuugkni.
Diallo Ousmane.FRANCE
Last 3 tweets from pulaagu: